Obzor ZdrN 2000; 34: 227-31 227 VLOGA MEDICINSKE SESTRE V OČESNI DIAGNOSTIKl THE ROLE OF THE NURSE IN EYE DIAGNOSTlCS Marta Blažič UDK/UDC 617.7-083 DESKRIPTORJI: očesne bolezni; zdravstvena nega diagnostika Izvleček - Članek povzema delo medicinske sestre v očesni dia- gnostiki kot specifičnost v okulistiki. Medicinska sestra ima v očesni diagnostiki pomembno vlogo, tako pri pripravi bolnika na preiskavo, kakor tudi med in po njej. Prikazanaje obrazloži- tev namena in metod slikanja v očesni diagnostiki pri diabetič- ni retinopatiji, komunikacija kot sestavni del sodobne zdrav- stvene nege. Dodatno znanje medicinske sestre s področja ra- čunalništva oziroma informatike in digitalne fotografije je nuj- no potrebno za uporabo sodobnih diagnostično-terapevtskih na- prav. Podatki o bolnikih v elektronski obliki, ki jih posreduje zdravniku za izvedbo preiskave, morajo biti ažumi in točni. Za- to se pri medicinski sestri zahtevajo dodatna znanja spodročja uporabe računalnika. Uvod Na pobudo društva diabetikov Dolenjske, Bele Kra- jine in dela Posavjaje LlONS klub Novo mesto omo- gočil nakup računalniško vodene kamere za pregled očesnega ozadja. Sladkomi bolnik ima lahko spremem- be na skoraj vseh delih očesa, vendar vid najbolj pri- zadenejo okvare žil na očesnem ozadju. To je tako ime- novana diabetična retinopatija, ki se jo zdravi z laser- sko fotokoagulacijo. Za uspešnost laserske terapije je potrebno pravočasno odkriti začetne spremembe in pri- četi z zdravljenjem, ko je še možno ohraniti dober vid. Izkušnje po svetu so pokazale, da je mogoče s pravo- časnim odkrivanjem začetnih sprememb na očeh in z ustrezno terapijo (laserska fotokoagulacija) v 70 %pre- prečiti slepoto. Pravočasnemu odkrivanju obolenj je namenjena kamera za pregled očesnega ozadja. Ka- mera z IMAGEnet sistemom omogoča shranjevanje velikega števila slik, primerjavo slik iz različnih ča- sovnih obdobij ter izvajanje programa izločanja nor- malnih izvidov. Bolnikom slikajo očesno ozadje me- dicinske sestre, zdravnik oftalmolog vse slike pregle- da in za vsakega bolnika določi ustrezno terapijo ali le kontrolo. S takim načinom dela je lahko pregledanih bistveno več bolnikov v določenem časovnem obdob- ju in tako lahko zgodaj odkrijemo spremembe mrežni- DESCRIPTORS: eye diseases; nursing diagnosis Abstract - The article describes the work of a nurse in eye diag- nostics as a specific part of ophthalmology. Nurse has an im- portant role in preparation of a patient for the procedure, as well as during and after it. Explanation ofthe purpose and meth- ods of the recording and communication as a composite part of modem nursing are presented. Additional knowledge from com- puters and digital photography is absolutely necessary for the use of modem diagnostic and therapeutic resources. Patient data in electronic format required by the physician for the pro- cedure should be updated and accurate. ce. Pri sladkomih bolnikih naj bi oftalmolog vsaj en- krat letno pregledal očesno ozadje. Za uspešno ohra- njanje dobrega vida pri teh bolnikih je potrebna večja razgledanost bolnikov samih. Veliko bolnikov sploh ne ve, kako lahko sladkoma bolezen okvari očesno ozadje in prizadene vid (Sevšek, 1996). Pregled bolnika v očesni ambulanti vključuje: določitev vida, pregled sprednjih delov očesa s špranjsko svetilko, pregled očesnega ozadja, slikanje očesnega ozadja s kamero za pregled oče- snega ozadja. Za diagnosticiranje diabetične retinopatije lahko uporabljamo foto metodo in fluorescentno angiografi- jo. S foto metodo se dokumentira spremljanje napre- dovanja retinopatije (začetne spremembe na ožilju in kasnejše na mrežnici). Bolnika slikamo enkrat na leto, zaradi primerjave in kontrole stanja bolezni. Pridob- ljena slika je barvna. Natančne podatke o stanju mrežnice in njenih žil se dobi s fluorescentno angijografijo. Bolniku vbrizga- mo kontrast (fluorescein). Fluorescein se v krvi veže Marta Blažič, dipl. med. sestra, Splošna bolnica Novo mesto, očesni oddelek Članek povzema del diplomske naloge z naslovom Uporaba računalnika pri delu medicinske sestre v očesni diagnostiki. Mentorica je bila mag. Jelena Ficzko, univ. dipl. ing., predavateljica 228 na krvne proteine v 70-80 %, ostalo je prosti fluores- cein. Bolezenske spremembe na žilah pa povzročijo njegovo patološko iztekanje (Gregorčič-Kožuh, Pre- skar,1999). Patološki metabolni procesi povzročajo mikroangi- opatijo v mrežnici. Pri slikanju se opazuje prizadetost arteriol, kapilar in venul. Pojavijo se zamašitve žilic, spremeni se prepustnostkapilar, kopiči se serozni eksu- dat v izvenceličnih prostorih mrežnice, zaradi zapore žilja pa se razvije razraščanje novo nastalih žilic (neo- vaskularizacija). Vezi med celicami novonastalih žil so zelo slabe, zato je njihova prepustnost zelo poveča- na. Pojavijo se krvavitve različnih oblik in velikosti, kar privede do delne ali popolne slepote (Gregorčič- Kožuh, 1999). V očesni diagnostiki deluje zdravstveni tim, ki ga sestavljajo: zdravnik specialist oftalmolog, višja me- dicinska sestra, zdravstveni tehnik. Vodja tima je zdravnik specialisto Delo v timuje usklajeno delo eki- pe, v kateri se natančno ve, kdo je vodja, kdo je za kaj odgovoren, kakšne so pristojnosti posameznika, hkra- ti pa je ohranjeno spoštovanje posameznikove oseb- nosti. V vsakem trenutku delo v timu zahteva dobre socialne odnose, vendar ne dopušča domačnosti, kajti to lahko negativno vpliva na kakovost dela, zahteva pa tople medčloveške odnose, ki potekajo na ustrezni profesionalni ravni. Medicinska sestra se zaveda etičnosti svojih razmiš- ljanj in dejanj, ki jih bo znala uporabljati v korist bol- nika, in svoje odgovomosti. Pri svojem delu se drži navodil ter dosledno spoštuje socialne, vamostne, or- ganizacijske in strokovne zahteve. Zaveda se stopnje odgovomosti ter posledic in napak nepravilnega rav- nanja s preiskovalnimi pripomočki. Zdravstvena nega pri preiskovalni metodi pomeni sklop vseh nalog in opravil, ki so potrebna za čim boljšo psihofizično po- čutje bolnika, za njegovo vamost pred posegom, med preiskavo in po njej. V procesu izvedbe po stopka so medicinske sestre soodgovomi člani skupine, niso anonimne, kar jih ob- vezuje, da za svoje področje dela prevzamejo tudi mo- ralno, profesionalno in pravno odgovomost (Šmitek, 1998). Vloga medicinske sestre pri preiskavi Zdravstvena nega je pri diagnostičnem posegu zelo specifična. Poleg specifičnosti je zanjo značilna tudi intenziteta dogajanja. Medicinska sestra mora poznati vse vrste in faze postopka, vse možne zaplete in znati odgovomo ukre- pati. Poleg tega mora poznati: - vsa diagnostična sredstva (farmakološka), ki se upo- rabljajo pri preiskavi, - kontrast, ki se aplicira pred preiskavo, - možnost nastanka anafilaktičnega šoka in nudenje prve pomoči ob nastanku reakcije, - fiziologijo in patofiziologijo. Obzor Zdr N 2000; 34 Dejavnost medicinske sestre pri preiskavi po pro- cesni metodi je naslednja: - ugotavljanje bolnikovih potreb po zdravstveni ne- gi, priprava prostora in pripomočkov, ki vključujejo pri- pravo aparature, reanimacijskega vozička, kisikove jeklenke, priprava in dajanje kapljic bolniku po naročilu zdrav- nika, izvedba medicinsko-tehničnega posega, sodelovanje pri preiskavi medicinsko-tehničnega po- sega, izvedba medicinsko-tehničnega posega (slikanje), dokumentiranje. Preiskava se začne s foto metodo. Vloga medicinske sestre pri foto metodi Ugotavljanje bolnikovih potreb po zdravstveni negi Priprava bolnika na preiskavo pomeni sklop vseh nalog in opravil, ki so potrebna za čim boljši in nemo- ten potek preiskave v vseh fazah. Obsega fizično, psi- hično in socialno pripravo bolnika. Pri temje pomemb- no sodelovanje vseh zdravstvenih delavcev v timu, raz- delitev nalog in kompetenc (odgovomosti) mora biti jasna in razumljiva vsem. Sladkoma bolezen in posledice le-te pomenijo za bolnika resno psihofizično in socialno obremenitev. Pri bolniku ponavadi obstaja strah pred izgubo vida, zato so reakcije bolnikov različne. Reakcije so v veli- ki meri odvisne od osebnih značilnosti bolnika, kot so: starost in zrelost bolnih, izobrazba, vzgoja, poklic, okolje, iz katerega izhaja, morebitne prejšnje izkuš- nje. Reakcija bolnika je vedno rezultat več dejavni- kov. Pred preiskavo mora biti zdravstvena nega načr- tovana s postavljenimi cilji, temeljiti mora na holistič- nem in humanem pristopu ter mora upoštevati tudi in- dividualne fizične, psihične in socialne komponente. Na dogovorjen datum in uro pregleda bolnik obišče specialistično okulistično ambulanto. Prav bi bilo, da bi se medicinska sestra, ki sodeluje eri preiskavi, seznanila z bolnikom že pred preiskavo. Zal so v današnjem času medicinski sestri dodeljena še droga dela, zato se pogostokrat zgodi, da se srečata medicinska sestra in bolnik prvič, ko se postopek pre- iskave začenja. Podatke o bolniku, potrebne za nego- valno anamnezo, medicinska sestra pridobi z indivi- dualnim pristopom do bolnika na podlagi pogovora. Za analizo in ugotavljanje potreb na podlagi ocenje- vanja medicinska sestra odkrije vrsto aktivnosti, za ka- tere lahko bolnik sam sprejme odgovomost. Namen seznanitve medicinske sestre z bolnikom pripomore k dobri psihofizični pripravi bolnika. Me- dicinska sestra se seznani z bolnikovim psihofizičnim stanjem ter ugotavlja potrebe po zdravstveni negi. Potrebne informacije medicinska sestra pridobi od BlažičM.Vlogamedicinskesestrevočesnidiagnostiki ambulantne medicinske sestre in pri pogovoru z bol- nikom. Medicinska sestra vpogovoru bolnika seznani zna- menom in vsebino preiskave, kar pripomore k dobri psihofizični pripravi. Bolnika poučimo o potrebi po čim večjem sodelo- vanju med preiskavo. Tako mu zmanjšamo strah, ga informiramo in poučimo o smislu pravilnega gledanja v močno svetlobo določen čas. Na koncu pogovora bolniku omogočimo, da zastavi vprašanja o vsem, kar ga.v zvezi s preiskavo zanima. Pri vsebini bolniku poudarimo, kako njegovo sode- lovanje v času preiskave časovno zmanjša njegovo obremenitev, kar vpliva na hiter potek preiskave ter možnost slikanja v najkrajšem možnem času zaprido- bitev izvidov - slik. Priprava prostorov in pripomočkov, ki vključujejo aparature Samapreiskavaje računalniško vodena. Naloga me- dicinske sestre je vključitev kamere za pregled oče- snega ozadja in samega računalnika. Vračunalnik vne- se vse potrebne podatke o bolniku in na zaslonu raču- nalnika pripravi pogovorno okno za izvedbo slikanja. Ker je uporaba pravilnega ukaza pogoj za uspešno na- daljnje delo, mora medicinska sestra poznati pomen posameznih ukazov zukaznega menija. Program IMA- GEnet omogoča shranjevanje, prikaz in analizo slik, posnetih s kamero. Z medicinskega vidika oziroma zvidika diplomira- ne medicinske sestre in zdravnika specialista je po- membno, kako lahko uporabimo funkcije iz pogovor- nih oken in vkolikšni meri. Pomembno je, da doseže- mo čim boljšo diagnostiko v očesni ambulanti in iz- menjavo podatkov, katerih namenje omogočanje sku- pinskih konzultacij in prikazovanja ter podatkov za dlje časa. Priprava in dajanje kapljic bolniku po naročilu zdravnika Medicinska sestra aplicira kapljice trikrat v časov- nem razmahu 15minut, da se zenica maksimalno raz- širi. V primeru slabe razširitve se medicinska sestra posvetuje z zdravnikom, da predpiše druge kapljice. Sodelovanje pri preiskavi Izvedbo postopka odredi zdravnik. Pri izvedbi po- stopka je medicinska sestra samostojna in hkrati od- govorna za pravilno izvedbo. Bolnika namesti za apa- rat,mufiksira glavo, zdravstveni tehnik pa razpre zgor- njo in spodnjo veko, da veka ne zastre slikanja. Dokumentiranje Preiskavaje dokumentirana vzdravstveni dokumen- taciji, računalniku in posebnem protokolu, ki je izrec- no namenjen tej preiskavi. 229 Obzaključku slikanja zdravnik slike pregleda. Gle- de na izvid, ki je izključno zdravnikovo področje, se odloči zanadaljevanje znovo preiskavo - fluorescent- no angiografijo. Vloga medicinske sestre pri jluorescentni angiografiji Zdravnik sepogovori zbolnikom osplošnem zdrav- stvenem stanju: če ima poleg sladkorne bolezni še ka- ko drugo bolezen, če uživa kakšna zdravila, o more- bitnih alergičnih reakcijah (alergija na zdravila, pike insektov, hrano). Če bolnik navaja alergijo, se zdrav- nik za topreiskavo neodloči, sajje lahko kontrast kon- traindiciran. Sama preiskava je namenjena zgodnje- mu odkrivanju bolezni in pomoči pri terapevtskih po- stopkih. Zato se izvede, kadar ni kontraindikacij, da ne ogrožamo bolnikovega življenja. Ugotavljanje bolnikovih potreb po zdravstveni negi Preiskava senadaljuje pri istem bolniku, zato je na- daljnja priprava bolnika samo nadgradnja že opisane. Ves čas medicinska sestra upošteva bolnikovo fizič- no, psihično in socialno počutje ter skrb za nemoteno delovanje temeljnih življenjskih aktivnosti. Delo medicinske sestre se deli z več vidikov: - delomedicinske sestre kot sodelavke zdravniku spe- cialistu, delo ob bolniku, - delo medicinske sestre pri pripravi materiala za po- tek preiskave, priprava in namestitev bolnika. To delo medicinska sestra opravlja delno sama, delno pa ga opravlja zdravstveni tehnik. delo medicinske sestre kot izvajalke medicinsko- tehničnega posega po naročilu zdravnika speciali- sta oftalmologa (vstavitev intravenozne kanile). S pomočjo kanile pri bolniku omogočimo vzposta- vitev venskega sistema za aplikacijo kontrasta. Priprava prostorov in pripomočkov, ki vključujejo reanimacijski voziček in kisikovo jeklenko V prostoru je reanimacijski voziček, ki je oprem- ljen z materialom za nastavitev kanile in drugo opre- mo. To sovsi medikamentozni pripravki in pripomoč- ki za prvo pomoč v primeru šokovnega stanja. Priprava bolnika po naročilu zdravnika Medicinska sestra je po naročilu zdravnika izvajal- ka medicinsko-tehničnega posega (vstavitev intrave- nozne kanile). Namen priprave je razlaga in pogovor, kar pri bol- niku zmanjša strah in bolečino pri nastavitvi kanile. Medicinska sestraje dolžna prisluhniti bolniku. Čebol- 230 nik zastavi vprašanja, nanje skuša odgovoriti. Kadar bolnik opozori, da ima slabe žile, mora medicinska sestra to upoštevati. Medicinska sestra, ki izvaja poseg, mora dobro po- znati potek venskega pleteža na roki, kriterije za izbor vene in sam postopek punkcije vene. Izvedba medicinsko-tehničnega posega (vstavitev intravenozne kanile) Medicinska sestra, ki izvaja poseg, mora poznati aseptično tehniko dela in zaplete, ki lahko nastanejo ob uvajanju. Pri izboru vene pazi, da je žila gladka, elastična, dobro vidna in tipna. Nikoli ne apliciramo v vnete, sklerozirane ali poškodovane vene. Vedno najprej poskusi izbrati venDnadistalnem delu roke. Če pri prvi punkciji vene ni uspeha, poiščemo venDna bolj proksimalnem delu roke. Izbira vene ne sme biti naključna, ampak individu- alna. Upoštevati je treba vrsto kontrasta, ki ga bo bol- nik prejel, in stanje bolnikovih ven. Kanile debeline 14-18 guage so najbolj primeme. Sodelovanje pri preiskavi medicinsko-tehničnega posega Reakcija bolnika na bolečino je odvisna od narave bolečine, od njene intenzivnosti, bolnikovega kultur- nega okolja, vzgoje, izobrazbe in prejšnjih izkušenj z bolečino. Medicinska sestra se mora bolniku znati približati, ga poslušati, opazovati in mu razložiti, da se ob uvajanju kanile pojavi bolečina, vendar bo po- stopek izvedla tako, da bo bolečina čim manjša in krajša. Povstavljeni kanili bolnika ponovno namesti za apa- rat, zdravnik pripravi aparat, zdravstveni tehnik pabol- niku fiksira glavo in zgomjo in spodnjo veko drži raz- prto. Medicinska sestra po naročilu zdravnika vbrizga 5 ml fluoresceina v 5 sekundah, da pride do bolusa (ve- lika količina kontrasta včasovni enoti) po krvnem ob- toku ter po arteriiophtalmiki v oko. Pomemben je čas, vkaterem pride fluorescein voko in ga lahko zaznamo na filmu, kajti podaljšanje tega časa kaže na motnjo pretočnosti žil. Pokončanem slikanjumedicinska sestrabolnika od- strani od aparature. Namesti ga v prostor, kjer je nad- zor medicinske sestre stalen, zaradi možnih reakcij na kontrast. Kanila ostane v žili še približno 30 minut, zaradi morebitne preventivne aplikacije zdravil ob po- javu alergij ali šokovnih stanj na kontrast. V tem času selahkomedicinska sestra zbolnikom pogovarja, hkra- ti pa opazuje in ocenjuje njegovo splošno stanje. Ko kanal ni več potreben, ga medicinska sestra od- strani. Po odhodu bolnika iz kabineta za fluorescentno an- giografijo medicinska sestra preveri mesto, kjer je bi- la nastavljena kanila, da ugotovi, če bolnik ne krvavi iz žile. Obzor Zdr N 2000; 34 Medicinska sestra bolnika vpraša o njegovem po- čutju. Ko preveri stanje in ugotovi, da ni odstopanj od normale, bolnika preda ambulantnemu zdravstvene- mu tehniku, kjer se preiskava zaključi z izdanim izvi- dom. Dokumentiranje Celoten postopek preiskave je dokumentiran v me- dicinski dokumentaciji, sam izvid je shranjen v raču- nalniku in vposebnem protokolu, ki je namenjen za to preiskavo. Prva pomoč ob šokovnem stanju po izvedbi slikanja in preventivni ukrepi Možnost reakcij na fluorescein (kontrast) so danes majhne. Vendar so, čeprav vmajhnem odstotku, stran- ski učinki možni: - pogosto gre za obarvanje kože in urina (rumeno), - alergijske reakcije, - slabost, - bruhanje, - prehodno povišanje telesne temperature, - astmatični napad, - življenjsko nevami zapleti so redki v obliki anafi- laktičnega šoka (po najnovejših podatkih v razmer- ju 1:220000 primerov). Kljub majhnim možnostim reakcij bolniku pustimo do 30minut po preiskavi ševedno intravenozni kanal, kije potreben pri morebitnih zapletih, da lahko aplici- ramo zdravila. Kajti pri težjih šokovnih stanjih se žile stisnejo in bi bila aplikacija zdravila nemogoča. Kabinet je opremljen z reanimacijskim vozičkom, ki vsebujejo vse potrebne pripomočke za morebitno pomoč. Opreiskavi morajo biti obveščeni tudi aneste- zisti. V času do njihovega prihoda sovkabinetu navo- dila za zdravljenje anafilaktičnega šoka, ki jih je po- trebno začeti izvajati nemudoma, saj gre za reševanje življenja. Sklep Delo medicinske sestre v očesni diagnostiki je spe- cifično, kakor je specifična okulistika kot veja medi- cine. Enako velja za aparate, ki se uporabljajo v dia- gnostiki. Večino aparatov nadzorujejo računalniški si- stemi in predstavljajo njihove izhodne podatke. Tozahtevapoleg znanj spodročja strokezdravstvene nege tudi permanentno izobraževanje medicinskih se- ster na področju računalništva. Računalništvo sekot veda razvija izredno hitro. Zna- nje, ki se ga pridobi danes, zastari vnekaj letih. Nujno potrebno je,da se medicinska sestra stalno izobražuje tudi na tem področju. Pri zadovo1jevanju potreb bolnikaje zelo pomemb- no poznavanje sodobne zdravstvene nege, saj 1etako 1ahkoobravnavamo bolnika individualno in holistič- Blažič M. Vloga medicinske sestre v očesni diagnostiki no. Na tak način lahko medicÍnska sestra spozna bol- nikove potrebe, z znanjem in razumevanjem pa jih uspešno rešuje v zadovoljstvo bolnika. Medicinska sestra je enakopraven član zdravstve- nega tima, ki deluje na določenem področju. Za uspe- šno delovanje na svojem področju mora delo dobro poznati. Med člani tima mora obstajati dobro sodelo- vanje in timsko vzdušje. Literatura 1. Gregorčič-Kožuh M, Preskar P. Razlaga na terno očesna diagno- stika. Novo mesto, maj-junij, 1999. 231 2. Jack J. Kanski Clinical ophtalmology. By Butler, London, 1994. 3. Kisner N, Rozman M, Klasinc M, Pernat S. Zdravstvena nega. Ma- ribor: Založba Obzorja, 1998: 14-26. 4. Nove usmeritve v razvoju zdravstvene nege. Maribor: Kolabora- tivni center SZO za primarno zdravstveno nego, 1995: 14-27. 5. Peric HK. Dokumentiranje zdravstvene nege - ali je res potrebno. Obzor Zdr N 1977;31: 115-9. 6. Proces zdravstvene nege z dokumentiranjem. Maribor: Kolabora- tivni center SZO za primarno zdravstveno nego; 1995: 37-44. 7. Sekavčnik T. Razvijanje standardov in kriterijev kakovosti zdrav- stvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, 1997. 8. Sevšek D. Zdravljenje diabetične retinopatije. Obzor Zdr N 1996; 30: 227. 9. Šmitek J. Filozofija, morala in etika v zdravstveni negi. Obzor Zdr N 1998; 32: 127-38. 10. Topcon corp. IMAGEnet for windows, februar 1997. SPLOŠNA NAČELA PRI UPORABI MEDICINSKIH ROKAVIC Rokavice uporabljamo strogo namensko: samo za določenega bolnika, samo za določen poseg, samo za določen čas. Pri menjavi rokavic se držimo načela: Rokavice menjamo tako pogosto, da zagotovimo učinkovito zaščito tako zase kot za bolnika. Pred uporabo rokavic in po njej roke umijemo, osušÍmo in po potrebi tudi razkužimo. Rokavice nadenemo tik pred posegom na čiste in osušene roke. Rokavice med različnimi posegi pri istem bolniku menjamo. Rokavic med delom ne čistimo ali razkužujemo zanadaljnjo uporabo, saj spranjem in drgnjenjem povečuje- mo propustnost rokavÍc za mikroorganizme. Rokavice takoj po opravljenem postopku snamemo in odložimo obmjene navznoter. Z rokavicami se ne dotikamo čistih površin, kljuk, telefona, dokumentacije v okolici bolnika. Če so rokavÍce onesnažene skrvjo ali telesnimi izločki, jih takoj zamenjamo in razkužimo tudi roke. Pri delu skužnim materialom sipo odstranitvi rokavic roke najprej razkužimo in nato še umijemo. Zumiva- njem bi mikroorganizme šebolj vtrli v kožo, z dezinfekcijo pa jih takoj in učinkovito uničimo. Če se rokavica med posegom strga oziroma mehanično poškoďuje, jo takoj snamemo, razkužimo roke in nadenemo novo. Podatki kažejo, da se vkar 50-70 % kirurške rokavÍce med operacijskimi posegi strga- jo. Luknjica vvelikosti bucikine glave paje žedovolj, dav 20minutah prodre skoznjo 40.000 mikroorga- nizmov, ki lahko okužijo operaterja, prenesene v rano pa lahko povzročijo številne zaplete, postoperativ- ne infekcije in posledično dolgotrajnejše celjenje ran in zdravljenje. Uporaba rokavic ni nadomestilo za umivanje rok in zaščita pred ostrimi predmeti. Rokavice skladiščimo v primemih prostorih, pri temperaturi do 40° C, zavarovane pred neposrednim son- cem, močno umetno svetlobo, rentgenskimi žarki. Dragica Bencik, VMS, dipl. org. dela www.sanolabor.si http://www.sanolabor.si